SVS Izseljensko društvo Slovenija v svetu Predstavitev Vračajoči Program SVS Kultura Novosti SVS Tabori Slovencev po svetu Duhovnost Knjiga gostov Povezave
Tabori

 

 

Program 2005 - 12. TABOR SLOVENCEV PO SVETU


 

Franc Pukšič

državni sekretar Urada vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu

 

Pozdravni nagovor

 

 

 

Spoštovane drage rojakinje, dragi rojaki!

Spoštovani dragi gostje!

Poseben pozdrav velja evropskemu poslancu g. Lojzetu Peterletu, predsedniku Slovenije v svetu Boštjanu Kocmurju, predsedniku Svetovnega slovenskega kongresa dr. Borisu Pleskoviču, vam, spoštovani duhovniki in vsem zbranim.

 

Na 12. taboru Slovencev po svetu smo se tokrat ponovno zbrali v Zavodu sv. Stanislava. Dogodek je še posebej svečan, saj stoto obletnico obstoja Zavoda sv. Stanislava in prve slovenske klasične gimnazije, v kateri je bil učni jezik slovenščina, proslavljamo prav v tem letu. Iz dokumentov lahko preberemo, da je bila ustanovitev prve slovenske gimnazije 21. septembra leta 1905 pomembno državotvorno, kulturno in versko dejanje, ki je odločilno zaznamovalo čas, v katerem je bila ustanovljena gimnazija, ki je potem s svojim delom dejansko oblikovala družbeni prostor. Prva slovenska gimnazija je posebnega pomena za našo narodno zgodovino. Sedaj, ko je Republika Slovenija postala članica Evropske unije, se je pomembno zavedati bogate zgodovine in državotvornih dogodkov v preteklosti, ki so odločilno prispevali k naši narodni identiteti. Slovenci smo v svojem dolgem obstoju doživljali dramatične zgodovinske in družbene spremembe, ki niso bile le splet zunanjih, notranjih in zgodovinskih okoliščin, temveč tudi trpkih in trdih prizadevanj generacij naših prednikov za obstoj naroda. Sodimo med tiste srečne rodove Slovencev, ki so po stoletjih in tisočletjih doživeli edinstveni in veličastni trenutek. Ko se je slovenska beseda tudi uradno zaslišala po vsej Evropi. Ali se še spomnite trenutka, ko je naš evropski poslanec Lojze Peterle govoril v Evropskem parlamentu eno uro v slovenskem jeziku? Vsi ostali so ga prevajali v vse evropske jezike.

Z jezikom smo se ohranili in ohranili se bomo z jezikom. Z jezikom bomo tudi obstali. Ali pa nas ne bo. Jezik pa se ohranja tam, kjer se govori, kjer ga lahko s kom govorimo. Brez tega jezik ne obstane. Zato zavzetost za materni jezik ni nikoli odveč. Zgodovina in usoda sta Slovence v minulih dveh stoletjih razseljevala po svetu iz različnih razlogov. Tako intelektualce že med prvo svetovno vojno, kot primorske aleksandrinke, belokranjske in prekmurske kmete zaradi gospodarske krize in naravnih nesreč; beneške Slovence, Primorce zaradi neustavljivega nasilja in raznarodovalnega fašizma, v polpretekli zgodovini pa Slovence zaradi političnih in ekonomskih motivov.

Domovina se je dolžna očetovsko obnašati in povezati vse, kar je najboljšega v slovenskih ljudeh. Z ohranjanjem slovenske kulture in še bolj jezika v okolju, ki ga sestavljajo generacije, ki ga vse manj poznajo in uporabljajo, z osebnim prizadevanjem in predanostjo slehernega izmed nas; s predanostjo, s kakršno so živeli mnogi in tudi nedavno preminuli rojak, profesor za slovanske jezike in kulturo na univerzi Colulmbia v New Yorku dr. Rado Lenček, ki je poleg svojega znanstvenega dela skrbel za kulturne stike med izseljenci in matično domovino ter za sodelovanje med njimi samimi. Takole je razmišljal že v davnih šestdesetih letih: „V čem je lepota slovenske govorice nam, modernim Robinzonom, vrženih v vrvenje tujine? Nam, ki smo prišli s slovensko zavestjo in z našo materno besedo na ustnicah na to stran oceana, našim otrokom, ki se bolj ali manj uspešno upirajo povodnji jezikovne asimilacije. Še danes nam je govorica naših duš res slovenska in tako bo ostalo, dokler bomo živeli. Od tod dragocenost in lepota slovenske besede nam, starejšim, našim otrokom in vsem, ki so doraščali in odraščajo že sredi povodnje jezikovne asimilacije v tujini, se bo lepota slovenskega jezika razodela v toliko, v kolikor jim bomo mi sami mogli in znali posredovati”.

Domovine ni nikoli lahko zapuščati, ne glede na razloge. Eksistenčne usode vseh teh rojakov si niso bile enake. Enak je bil le njihov korak v negotovo prihodnost, največkrat pa grenak kruh čez veliko lužo, nevede kam se podajajo in kaj jih čaka.

Tiste, ki so nekaj let preživljali še v povojnih taboriščih v Avstriji je ohranjalo skupno delo za varstvo verskih, poklicnih in narodnostnih idej. Ne glede na tragične povojne razmere, se niso odpovedali kulturni dediščini in ustvarjanju, čemur se bodo posvetili današnji predavatelji iz zamejstva in Slovenije.

Prav tako se naši rojaki po svetu v stoletjih niso odpovedali naklonjeni misli in stvarni pomoči svoji prvi domovini, kadarkoli jih je potrebovala, najsi je to po razdejanju druge svetovne vojne ali v času slovenske osamosvojitve, v času teženj po kulturni, gospodarski in politični avtonomiji in demokraciji.

Predsednik vlade g. Janez Janša je v svoji poslanici na predvečer dneva državnosti rojakom in rojakinjam v zamejstvu in po svetu zapisal: „Slovenstvo po svetu nam je bilo vedno opora pri krepitvi demokratičnih vrednot, v imenu katerih smo tudi ustvarili samostojno in svobodno slovensko državo, kot del demokratične Evrope in sveta. Brez vaše nesebične podpore bi bila pot mednarodnega uveljavljanja slovenske države precej težja. Vprašanje, če bi sploh bila. Ljubezen do domovine, ki ste jo znali pokazati v najtežjih zgodovinskih trenutkih, nam vsem skupaj služi kot vzor. Vlada republike Slovenije bo naredila vse, kar je v njeni moči, da bi se vezi med Slovenci doma in po svetu še bolj okrepile.”

Drage rojakinje, dragi rojaki, spoštovani predavatelji, vsi odgovorni!

Naj nam ne bo vseeno, ali se bo sedanji slovenski svet odpovedal idealizmu, narodni zavesti in slovenski narodni kulturi. Te vrline je s prizadevanji in s predanostjo nas vseh mogoče doseči kljub zemljepisnim razdaljam med matičnim narodom v majhni državi in raztreseno slovensko skupnostjo v velikih državah sveta.

Naj živi samostojna Slovenija!

Bog vas živi, Slovenke in Slovenci, kjer koli že ste, zlato slovensko zrno te zemeljske oble!

Hvala vam!

 

 

Vrnitev na vrh Vrnitev na vrh strani.    Vrnitev na vrh Vrnitev na kazalo      Vrnitev na vrh Vrnitev na prvo stran.

© COPYRIGHT 1998-2005 ID SVS. ISSN: 1408-9408. Vse pravice pridržane.


Izseljensko društvo Slovenija v svetu
Štula 23, 1210 Ljubljana - Šentvid
e-mail: drustvo.svs@guest.arnes.si
tel.: +386 (0)1 512-89-20
tel./fax: +386 (0)1 512-89-25
GSM: +386 (0)41 605-630