SVS Izseljensko društvo Slovenija v svetu Predstavitev Vračajoči Program SVS Kultura Novosti SVS Tabori Slovencev po svetu Duhovnost Knjiga gostov Povezave
Tabori

 

 

Program 2005 - 12. TABOR SLOVENCEV PO SVETU


 

POZDRAVI GOSTOV

 

Vabim k mikrofonu vse predstavnike kulturnih organizacij po svetu, ki želijo pozdraviti 12. tabor SVS.

 

 

Marij Maver

v imenu zamejskih Slovencev v Italiji

 

Lepo pozdravljeni vsi udeleženci in veliki prijatelji našega zamejstva!

Mislim, da je tema letošnjega tabora zelo točno zadeta. Namreč mi v zamejstvu – predvsem govorim o italijanskem zamejstvu, kamor pripadam – se zelo zavedamo, kaj je val beguncev leta 1945 nam prinesel. Ta val beguncev, ki je prišel v Trst in Gorico, je postavil slovenske šole, je postavil slovenski radio, je, skratka, pomagal na vseh področjih kulturnega dela ohranjanja slovenstva, ki je bilo takrat v veliki krizi, prvič zaradi dolgoletnega fašističnega zatiranja in potem zaradi velike krize, ki je prišla s prihodom nove oblasti v Sloveniji, v Jugoslaviji.

 

Prav je, da se teh stvari spomnimo, ker se mi zdi, da so določene stvari iz tistega časa skoraj že pozabljene. Ti ljudje so pomagali ohranjati slovenstvo na robovih; prav je, da se jih danes in tudi vnaprej spomnimo. Nekateri so se tam ustavili in so nadaljevali to delo do konca, in to so bili, recimo, - da vsaj nekaj imen povem – Jevnikar, Beličič, Artač, Peterlin. Drugi so šli po svetu: Velikonja, Lenček, Baraga (ki je bil celo v Ljubljani obsojen na smrt, v Trstu pa je bil tisti, ki je dejansko postavil slovensko šolstvo na noge). Vsem tem moramo biti hvaležni. Ker bo potem sledila okrogla miza, ki bo vse te stvari poglobljeno obravnavala, sem hotel le spomniti, kaj nas veže na zdomstvo. Te vezi so se ohranjale v dolgih letih, ko je bila Slovenija zaprta za določen del slovenstva; mislim, da se to ne bo več ponovilo; upajmo vsaj, da ne, da bo Slovenija postala res odprta, slovenska država vseh Slovencev.

Hvala lepa vsem! Lep pozdrav!

 

 

 

dr. Boris Pleskovič

SSK

 

Najprej bi rad pozdravil gospoda Pukšiča, ki skrbi za naše finance, potem mojega bivšega šefa Lojzeta Peterleta, s katerim sem delal pred štirinajstimi leti dve leti, in vse ostale.

31. decembra sem bil na obisku pri našem novem nadškofu Alojziju Uranu, ki nas je spomnil, koliko je slovenska katoliška Cerkev naredila za slovenstvo, kulturo in jezik po svetu: polovico izseljencev ne bi govorilo slovensko, če ne bi bilo Cerkve.

Gospod Alojz Uran je povedal dobro zgodbo, kako ga je presenetil majhen fantek, star tri ali štiri leta, ki ga je, ko je bil v Argentini na obisku, v perfektni slovenščini vprašal: „Kje pa ti pančaš?” … tretja, četrta generacija, povedal je, da se mu je kar milo storilo v srcu.

Jaz sem zelo vesel, da v svoji funkciji pomagam, da smo Slovenci še bolj skupaj, pa naj bodo to znanstveniki, strokovnjaki, zdravniki ali pa Slovenci, ki imamo radi našo domovino in vse drugo, in vas prav lepo pozdravljam.

 

 

 

 

Tine Vivod

v imenu Slovencev v Argentini

 

Spoštovani !

V imenu Zedinjene Slovenije in Medorganizacijskega sveta iz Argentine vse najiskreneje pozdravljam.

Pozdravljam vas tudi kot podpredsednik za Slovence v zamejstvu in po svetu stranke Nova Slovenija-Krščanska ljudska stranka.

Bog vas živi!

Danes smo ponovno zbrani na Taboru za Slovence po svetu. Čestitam organizatorjem za zamisel ter izvedbo teh tradicionalnih srečanj. Še mnogo takih si želimo! Slovenci v zamejstvu in po svetu smo sestavni del družbe in naroda. Že sámo sprejemanje dejstva, da živi v zamejstvu in po svetu več sto tisoč Slovencev po rodu in krvi, postavi slovensko demografsko katastrofo pod drugačno luč. Torej nas je več kot dva milijona! Bodimo pogumni!

Korak naprej pomeni odstraniti vsako brezbrižnost. S polno odgovornostjo in odločnostjo moramo zavzeti svoje mesto, ki nam pripada in izpolniti nalogo.

Nisem danes tukaj slučajno. Stojim v imenu drugih, tisočerih.

Danes stojim pred vami v imenu mojega-tvojega deda, ali mojega-tvojega očeta ali matere.

Stojim v imenu tistega fanta, ki te je ljubil, ko sta se poslovila – ker je šel branit družino, vero in domovino. Pa se ni vrnil nikdar in ne veš, kje leži skupaj z drugimi, pobitimi v znanih in neznanih jamah širom Slovenije.

Danes stojim pred vami v imenu tistih, ki so umrli daleč od domovine in so upali proti upanju ter neizmerno hrepeneli in delali za svobodno in samostojno Slovenijo.

Danes stojim v imenu Mirka Kunčiča in Tineta Debeljaka, Ruda Jurčeca in Nikolaja Jeločnika, Karla Mauserja in Miloša Stareta. Spomnim se msgr. Oreharja, dr. Starca, prelata Jožeta Škerbca in škofa dr. Gregorija Rožmana.

Njihov duh plava med nami, prav med temi častitljivimi stenami, ki so bile priče tolikih grozot.

Ko se jih danes spoštljivo spominjamo, se moramo zavedati, da ni naključje, da živimo v tej dobi, v tem času. Spopadamo se s konkretnimi problemi sedanjega trenutka. Naša naloga, vaša naloga je tako pomembna in plemenita, da je nimamo pravice zanemarjati. Bog je hotel, da živimo v tem času. »On nas je hotel tukaj in sedaj, v tem zgodovinskem trenutku, tu moramo delati in opravljati svojo sijajno nalogo.«

Tu in sedaj moramo vzeti nase svoje odgovornosti, ki nam jih nalagajo sedanje razmere. Tu nas čaka duh starih staršev, staršev, bratov in sester, pesnikov in pisateljev, duhovnikov in politikov, domoljubov sploh. Danes lahko obnovimo zavezo tistim vrednotam, ki so jih želeli uresničevati v svojem življenju, da bi mi videli njihove sadove. Te vrednote so:

o Dosledno spoštovanje vsakega človeškega življenja od spočetja do naravnega konca.

o Spoštovanje dostojanstva in svobode slehernega človeka.

o Zavzemanje za spoštovanje vestí in verske svobode v šoli.

o Zavzemanje za resnično pluralnost na področju medijev kot pogoj za pravo demokracijo.

o Zavzemanje in zaščita družine kot osnovne družbene celice in prihodnost naroda.

o Solidarnost.

o Medsebojno razumevanje in duh sprave med nami.

Zavedamo se in imamo ponos državljana. Zavedamo se svojih pravic in dolžnosti in se čutimo poklicane, da polnopravno sodelujemo v življenju našega naroda in države. Zato predlagamo

Nacionalni program priseljevanja slovenskih rojakov za prihodnjih 25 let.

Državljanska zavest! Državniški čut! Suverenost, ki smo jo razglasili pred štirinajstimi leti, ne sme ostati samo zapisana v ustavi.

Po 60 letih zdomstva, v 14. letu samostojne Republike Slovenije, na današnjem Taboru za Slovence po svetu vzklikamo z Janezom Pavlom II.: »Niti koraka nazaj, ne bojte se!»

Ne bojmo se!

 

 

 

 

Lojze Peterle

evropski poslanec

 

Spoštovani gospod predsednik!

Spoštovani gospod državni sekretar in drugi visoki gostje!

Dragi pevke in pevci, igralci, predvsem pa vsi spoštovani rojaki!

 

Ne vem, kam naj se pravzaprav štejem. Mislim, da postajam čedalje bolj zdomec. Večino časa preživim v Bruslju in na drugih podobnih krajih, kjer s odloča tudi o Sloveniji, vendar hkrati s Slovenijo. Nimam se za izseljenca, mislim, da sem res že bolj Slovenec po svetu, kot pa Slovenec doma.

 

Velika je razlika med tem, ali si izgnan ali če si izvoljen. Je pa med tem tudi ena velika povezava. Nihče od evropskih poslancev pa tudi ne izmed naših drugih poslancev ne bi bil izvoljen brez zvestobe slovenstvu, ki so jo izpričevali naši ljudje tu in tam v teh letih in če te zvestobe ne bi bilo, nihče izmed nas ne bi bil nikamor izvoljen pa tudi tukaj ne bi že dvanajstič taborili.

Rad rečem, da velikokrat slišimo, da smo majhen narod, pa majhna država, in bi rad tudi tukaj rekel: majhen narod ne bi tega zdržal, ne bi ohranil svoje kulture, svojega jezika, svoje volje do življenja. Veliko je večjih narodov, ki niso dosegli dostojanstva naroda z lastno državnostjo in mislim, da imamo tudi ob tej priliki kaj praznovati in vesel sem, da ta tabor daje tak poudarek na ustvarjalnosti. Želel bi, da to, kar bo danes povedano, prispeva k temu, da bi si vsi skupaj zamislili o tem, kaj naj bi se Slovencem ali med Slovenci še zgodilo. Danes nihče ni prisiljen odhajati iz domovine, imamo drugačne možnosti, imamo za seboj štirinajst let svoje države, letos praznujemo tudi petnajsto obletnico prve demokratično izvoljene vlade pa tudi prvo obletnico našega prebivanja v Evropski zvezi. Tam se zdaj učijo slovensko Nemci, Francozi, Danci, vse več je Slovencev, ki soodločajo o celotni Evropski zvezi, se ne borimo samo za naše interese ampak za interese vse združene Evrope, ki je doslej najbolj uspešen mirovni projekt v svetovni zgodovini. Trenutno ima nekatere težave, kar se nam zdi v politični biologiji nekaj normalnega; mi pa imamo prvič priliko, da vplivamo na to, kako bo delovala Evropska zveza.

Ne morem mimo tega, da se tudi ob tej priliki zahvalim za vašo zvestobo, za vaše vztrajanje in za vašo podporo k temu, da je prišlo do slovenske države. Takrat je zaživelo vse slovenstvo na vseh celinah, stopili smo skupaj; in mislim, da je veliko stvari, za katere bi bilo dobro stopiti skupaj, da bi bilo na Slovenskem in med Slovenci drugače.

V tem smislu želim temu taboru veliko uspeha in računam na naslednje tabore.

Hvala lepa!

 

 

 

 

Vrnitev na vrh Vrnitev na vrh strani.    Vrnitev na vrh Vrnitev na kazalo      Vrnitev na vrh Vrnitev na prvo stran.

© COPYRIGHT 1998-2005 ID SVS. ISSN: 1408-9408. Vse pravice pridržane.


Izseljensko društvo Slovenija v svetu
Štula 23, 1210 Ljubljana - Šentvid
e-mail: drustvo.svs@guest.arnes.si
tel.: +386 (0)1 512-89-20
tel./fax: +386 (0)1 512-89-25
GSM: +386 (0)41 605-630