SVS Izseljensko društvo Slovenija v svetu Predstavitev Vračajoči Program SVS Kultura Novosti SVS Tabori Slovencev po svetu Duhovnost Knjiga gostov Povezave
Tabori

 

 

Program 2005 - 12. TABOR SLOVENCEV PO SVETU


 

Pozdravi

 

Dr. Andrej Vovko

 

 

Spoštovani!

 

 

Čas pred šestdesetimi leti, ki ga je srečnejši del Evrope lahko proslavljal ob koncu vojne, je pomenil za njegov nesrečnejši, temni, predvsem vzhodni del, prehod iz enega totalitarizma v drugi totalitarizem.

 

Za nas Slovence je bilo to gotovo eno najtežjih obdobij naše zgodovine. To je bil čas bega v Egipt pred morilci, to je bil čas Golgote, čas slovenskih Auschwitzev – v enem izmed njih smo danes, v tej dvorani – čas slovenskega Katyna. Čas, ki bi ga veliki filozof, prosvetljenec Thomas Hobbes označil kot čas volkov, ko je bil človek človeku volk. Pravim: še več, hujši je bil od volka.

V tem času so slovenski ljudje odhajali v tujino, se ustavili, kot smo slišali, v našem zamejstvu, ki je bilo takrat osvobojeno nacizma, osvobojeno fašizma in tukaj so pustili nekateri svoje globoke korenine. To so bili ljudje, ki so jih doma opljuvali kot izdajalce, tam so pa pomembno prispevali k slovenski splošni kulturi. Slovenski pregovor pravi, da Bog zna vse slabo obrniti v dobro, in tudi tukaj je to veljalo. Kot ste slišali, se danes posvečamo zelo pomembnemu segmentu naše povojne zgodovine in tukaj sta ugledna kolega, ki bosta vsak s svojega geografskega področja predstavila dela naših povojnih protikomunističnih beguncev tako na Koroškem kot na Primorskem.

 

(Komentar po dr. Zerzerju)

 

Zahvaljujem se dr. Zerzerju za res bogato predavanje, pravi zlati rudnik bi lahko rekli. Jaz sem v eni svojih najnovejših dejavnosti biograf. Tukaj mi je kar srce igralo, ko sem slišal podatke, bi pa čisto kratko dodal tri stvari.

 

Namreč omenjen je bil dr. Rajko Ložar. Nekaj dni nazaj je izšla zelo bogata monografija o njem, izdal jo je Inštitut za narodopisje ZRC SAZU z naslovom Pretrgane korenine. Tukaj je njegovo življenje, tudi koroški del, zelo bogato prikazan.

Gospod predavatelj je tudi omenil Družbo sv. Mohorja in njene stike s Slovenci po svetu. Družba je bila ustanovljena v drugi polovici devetnajstega stoletja in je te stike vzdrževala; tako je imela veliko število »udov«, ker so bili več kot naročniki. Udje, ker je bila to cerkvena bratovščina. Udov v ZDA, v Južni Ameriki in še v XIX. stoletju v Vestfaliji, v Bosni, povsod. To tradicijo je potem uspešno nadaljevala v tej fazi prav povojna, celovška. Po letu 1945 so bili pač stiki matične družbe, ki se je preselila po letu 1919 v Slovenijo, prekinjeni. Potem je celovška vskočila in je te stike vzdrževala s Slovenci po svetu, kot še danes.

In tretjič je omenil kot najvidnejšega predstavnika Franceta Cigana. Kako je pač tedanja totalitarna oblast še proti koncu svojega izteka gledala, je pač znano dejstvo, da leta 1988, ko je izšel drugi zvezek Enciklopedije Slovenije, dr. Franca Cigana ni v njem, ni naveden, nima svojega biografskega članka; dobil ga je šele v dodatku pred par leti.

Zdaj prepuščam besedo drugemu predavatelju Ivu Jevnikarju, ki ima tudi svoje kvalitete: kot sin begunca bo lahko povedal tudi o svojem očetu. Simpatični mi je podatek, da je vnuk zelo zaslužnega predsednika moške podružnice Cirila in Metoda v Trstu, ki je bila v bistvu prva podružnica po dejavnosti in zbranih sredstvih v vseslovenskem merilu.

(Komentar po Jevnikarju)

Zahvaljujem se Ivu Jevnikarju za zelo bogato, tehtno, podobno prejšnjemu, nov naslednji bogati rudnik smo doživeli. Živahen, komentiran s citati podoživljeno predavanje. Tudi celovito je umestil naše slovenske begunce v celotno zgodovino, celo predzgodovino. Skratka, zelo bogato.

Lotili bi se teme, kako je matična država še skoraj do konca leta 1990 gledala na te ljudi in ni odpustila, da rečemo zlobno, spet v luči Enciklopedije Slovenije, kot sem že omenil pri prof. Ciganu. Tukaj se je podobno zgodilo prof. Srečku Baragi in Vinku Beličiču, ki v prvem zvezku iz leta 1987 nista bila deležna svojega biografskega gesla, ki sta si ga gotovo zaslužila; Srečko Baraga niti v dodatku ne. Tudi prof. Alojzij Geržinič ne; Baraga in Geržiniča omenjajo samo v širših tematskih člankih. Martin Jevnikar je imel to srečo, da je s svojim geslom prišel leta 1992.

 

 

Vrnitev na vrh Vrnitev na vrh strani.    Vrnitev na vrh Vrnitev na kazalo      Vrnitev na vrh Vrnitev na prvo stran.

© COPYRIGHT 1998-2005 ID SVS. ISSN: 1408-9408. Vse pravice pridržane.


Izseljensko društvo Slovenija v svetu
Štula 23, 1210 Ljubljana - Šentvid
e-mail: drustvo.svs@guest.arnes.si
tel.: +386 (0)1 512-89-20
tel./fax: +386 (0)1 512-89-25
GSM: +386 (0)41 605-630