Poročilo z mladinskega srečanja v Vipavi

Zjutraj smo se zbrali pri sveti maši, ki jo je daroval g. škof dr. Anton Jamnik, nadaljevali smo z okroglo mizo, folklornimi nastopi, športom, dan pa smo zaključili z družabnim večerom.
V minulih tednih smo izvedli anketo, da bi ugotovili, kako mladi v Argentini, Kanadi in zamejstvu doživljajo slovenstvo, svojo skupnost, kjer živijo, in Slovenijo. dobili smo 270 izpolnjenih anket mladih od 15 do 25 let.
Rezultati so pokazali, da se vprašani v povprečju počutijo dve tretjini Slovenci.


Svoje slovenstvo večinoma povezujejo s slovenskim jezikom, slovenskimi navadami, njihovo ohranjanje se takorekoč vsem zdi zelo pomembno. Hkrati pa smo med včerajšnjim pogovorom poudarili vidik globalnega slovenstva, ki ne temelji nujno na znanju slovenskega jezika, ampak na čutenju slovenstva.
Večina anketiranih izseljencev je menila, da njihova skupnost dobro vključuje mlade, marsikomu iz Kanade pa se zdi, da skupnost ne vključuje dovolj idej mladih. Na okrogli mizi so mladi iz folklorne skupine iz Toronta pojasnili, da njihova skupina šteje 90 članov in da je vključevanje mladih v slovensko skupnost v Kanadi mogoče prek folklornih skupin, zborov in skavtov, je pa od vsakega posameznika odvisno, ali se bo in kako se bo vključil. Ankete so pokazale, da imajo mladi veliko željo po ohranjanju skupnosti.
Neglede na to, da tretjina ankretiranih še ni bila v Sloveniji, skoraj 90 % mladih pozna imena rodnih krajev svojih prednikov v Sloveniji. Škof Jamnik je mladim položil na srce, da je bistveno, da obiščejo rodne kraje svojih prednikov, saj je za razvoj vsakega posameznika pomembno, da pozna svoje korenine.
Kar nekaj anketiranih se glede na rezultate ankete čuti popolnoma Slovence, Slovenijo pa kot domovino in izraža željo, da bi se nekoč preselili v Slovenijo. Za te smo pripravili kratko predstavitev postopkov vpisovanja na slovenske šole in pridobivanja štipendij.
Polovica vprašanih pa se v Slovenijo ne bi preselila, ker imajo v svoji državi prijatelje in družino, ker imajo drugačne navade in način življenja, ker jim slovenska skupnost v tujini zadošča in jo doživljajo kot Slovenijo v malem, nekatere pa odvračajo predolge zime v Sloveniji. Za tiste, ki o selitvi ne razmišljajo ali še ne vedo, ali bi se preselili ali ne, sta svoji življenjski zgodbi predstavila Bernardo Grbec in Carlos Yoder. Bernardo se je po selitvi iz Argentine prek več držav vrnil v domovino Slovenijo, Argentinec Carlos pa nam je v brezhibni slovenščini dinamično opisal svojo pot iz Buenos Airesa v Ajdovščino, kamor ga je privedla ljubezen.
Vsi anketirani menijo, da so živi stiki s Slovenijo zelo pomembni, še posebej v dobi internetne komunikacije. Carlos je kot strokovnjak s tega področja poudaril, da naj mladi izkoristijo to srečanje kot priložnost za vzpostavitev vezi, ki se bodo lahko ohranjala prek facebooka, skajpa in podobnih sredstev.
G. Kocmur je izpostavil spreminjajoče se potrebe slovenske mladine po svetu. Ta namreč ne čuti Slovenije enako kot so jo predniki, ki so jo videli, slišali in vonjali. Zavedati se je treba, da slovenska mladina v tujini obstaja in da moramo na njene potrebe odgovoriti na njej primeren način.
Posebej izpostavljeno je bilo globalno slovenstvo kot celota ne glede na razdalje in meje. Slovenci v domovini se lahko veliko naučimo od Slovencev v tujini – predvsem o enotnem delovanju in občutku za skupnost.
Med pogovorom je bilo ugotovljeno, da se moramo nenehno truditi, da so ustanove v Sloveniji, ki skrbijo za Slovence po svetu, tem vedno na razpolago in da dosegajo vedno večjo prepoznavnost med njimi.
Mladi so včeraj začutili pomembnost osebnih stikov s svojimi slovenskimi vrstniki z drugih delov sveta. Organizatorji smo zato zadovoljni, saj je druženje vzbudilo željo po več in tesnejših stikih, ki bodo krepili njihovo zavest slovenstva.

 

pripravili Cecilija Fink in Urška Makovec