Razstava Slovenci po svetu v času osamosvajanja Slovenije

V Državnem zboru Republike Slovenije (30. 6.–7. 7. 2011) in v NUK (1. 7.–16. 7. 2011)

Slovenci, rojeni v tujini, ki je naše starše sprejela z odprtimi rokami svobode, a z zelo težko zasluženim kruhom, smo dihali s slovenskimi pljuči, črpali iz bogate slovenske zakladnice, ki se ohranja in razvija v izseljenstvu. Zato, ko je napočil čas slovenske osamosvojitve, je bilo samoumevno, da pridemo »domov«.
Obogateni z izseljenskimi izkušnjami, smo ustanovili društvo izseljencev za slovenske izseljence – Slovenija v svetu.


V društvu Slovenija v svetu se zavedamo, da delček tega narodnega ponosa moramo prenesti tudi v domovino, in v tem duhu razvijamo naš vsakoletni pester program.
A letošnje leto je posebno – ob skupnem praznovanju 20-letnice slovenske samostojnosti, želimo vam, dragi rojaki v domovini, prikazati skrb, ponos, utrip slovenskega srca v izseljenstvu.

Slovenci, razpršeni po svetu, vendar tesno povezani s Slovenijo, smo decembra 1990 zbirali podpise v podporo plebiscitu, junija 1991 pa proslavljali slovensko samostojnost in neodvisnost – uresničil se je nam in našim prednikom tisočletni sen svobode.
Ko je Slovenija doživela napad JLA, smo z zastavami, plakati in v slovenskih narodnih nošah množično zasedali ceste, trge, avenije velemest po svetu in zahtevali od svojih vlad, naj nemudoma priznajo državo Slovenijo.
Navezali smo možne in skoraj neverjetne stike, prišli do najvišjih predstavnikov držav in – uspelo nam je!
Države, kjer slovenski izseljenci živimo organizirani v skupnosti, so prve priznale Slovenijo: 19. decembra 1991 sta Nemčija in Švedska sprejeli sklep o takojšnjem priznanju,
15. januarja 1992, Avstrija, Avstralija, Belgija, Francija, Kanada, Italija, Madžarska, Velika Britanija,
16. januarja 1992, Argentina, Nova Zelandija …

Razstava Slovenci po svetu v času osamosvajanja Slovenije je s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu nastala na podlagi bogatega gradiva, ki so ga Slovenci iz dvanajstih držav po svetu: Anglija, Argentina, Avstralija, Belgija, Francija, Kanada, Nemčija, Švedska, Zamejstvo – Avstrija in  Italija, ZDA, zbrali in posredovali našemu društvu Slovenija v svetu.

Razstavo so pripravili: oblikovalec arhitekt Mateo Eiletz, s pomočjo Ane Vidic in Barbare Medic; vezno besedilo sta priredila Boštjan in Pavlinka Kocmur; film ob razstavi sta pripravila Alexander Jerman in Roman Mrzlikar.


Gradivo so zbrali in  posredovali:
Argentina: Jernej Dobovšek, Jože Lenarčič, Jože Dobovšek, Jože Snoj, Andrej Rezelj, Franci Žnidar;
Avstralija: Aleksandra Čeferin, Draga Gelt;
Avstrija: Marija Gruškovnjak, Nedelja, Naš tednik;
Belgija: Polde Cverle, Stani Revinšek;
Francija: dr. Janez Zorc, Ana Vičič, Verena in Branko Zorn;
Italija: Goriška Mohorjeva družba;
Kanada: Stane Kranjc, Cvetka Kocjančič, Stane Ugovšek, Frank Brence, Ciril Soršak;
Nemčija: Ciril Turk, Lenart Rihar, Martina Konda;
Švedska: Jožef Drolc, Zvone Podvinski, Veronika Jenko Nilsson;
Velika Britanija: Stanislav Cikanek, mag. Jana Valenčič, Miha Dobrin;
ZDA: Ivo Ravnik, dr. Janez P. Vidmar, p. David Štumpf.


Zahvaljujemo se vsem, ki ste velikodušno sodelovali pri tem projektu, hkrati vabimo vse, ki želite z ostalimi deliti svoje spomine na čas, ko se je Slovenija rojevala kot samostojna država, da pomagate pri razširjanju razstave, ki bo potovala po Sloveniji in med Slovenci po svetu.