Dr. Andrej Vovko

V soboto, 5. septembra, je zaspal v Gospodu naš ustanovni in častni član, predsednik Izseljenskega društva Slovenija v svetu dr. Andrej Vovko. V četrtek, 10. septembra, bo ležal v vežici sv. Nikolaja na Žalah, kjer bo ob 14. uri pogreb in nato sv. maša.


Dr. Andrej Vovko, zgodovinar, profesor in muzealec, se je rodil 22. marca 1947 v Seebodnu v Avstriji begunskim staršem Ladu in Vidi, rojeni Lovrenčič, a se je z mamo kmalu vrnil v domovino.

Ob svoji 20-letnici mu je Izseljensko društvo Slovenija v svetu podelilo častno članstvo kot priznanje in zahvalo. Marca lani je kljub bolezni sprejel predsedniško mesto Izseljenskega društva Slovenija v svetu in ga vodil do maja letos, ko mu je bolezen preprečila aktivno delovanje. Bil je tudi znanstveni svetnik in dolgoletni predstojnik Inštituta za kulturno zgodovino pri ZRC SAZU ter član Komisije Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč. Po upokojitvi je poučeval kot izredni profesor na mariborski univerzi.

Njegovi družini izrekamo globoko sožalje.

V slovo

Dr. Vovko Andrej, zgodovinar, profesor in muzealec rojen 22. marca 1947 v Seebodnu begunskim staršem Ladotu in Vidi, rojeni Lovrenčič. Andreja smo nekateri spoznali pred 25 leti, ko smo prihajali v Slovenijo v času, ko se je rojevala naša država.
Andrej, ti si bil med prvimi rojenimi na tujem begunskim staršem, verjetno kot dokaz, da kljub krutosti časa življenje teče naprej. Pri tem si bil prikrajšan za očeta, ki je moral oditi v mrzlo tujino, a zaradi tega nisi nikdar bil prikrajšan za posluh do izseljenstva, saj v tem si čutil usodo tvojega očeta in tisočih sonarodnjakov.
Ko smo leta 1991 prvi prihajali iz Argentine v Slovenijo, si nam bil v oporo in skupaj s tvojo dobro ženo Marto in malčki nas prijateljsko spodbujal, da smo se lažje vživljali v nam skupni domovini. Vedno si nam bil prijatelj in podpornik. Zato ti je ob svoji 20-letnici Izseljensko društvo Slovenija v svetu podelilo častno članstvo v priznanje in zahvalo. Naslednje leto pa si marca 2014, kljub bolezni, sprejel predsedniško mesto Izseljenskega društva Slovenija v svetu in ga vodil do maja letos, ko ti je bolezen onemogočila nadaljnje delovanje.

Andrej, hvala za vso tvojo plemenitost in zgled, predvsem pa ljubezen do ljudi prek slovenskih meja.
V imenu Izseljenskega društva Slovenija v svetu izrekam iskreno sožalje ženi Marti in otrokom Beti, Mateju, Tomažu in Gregorju ter ostali družini.


za SVS, Boštjan Kocmur

Biografija
Rodil se je 22.3. 1947 v Seebodnu na avstrijskem Koroškem. Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v Ljubljani. Leta 1972 je diplomiral iz zgodovine in zgodovine umetnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Istega leta je za svojo diplomsko nalogo o La Yougoslavie, reviji slovenski federalistične emigracije v Švici med I. svetovno vojno prejel študentsko Prešernovo nagrado. Od leta 1972 do 1976 je bil asistent na  Inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani, nato od l976 do 1985 kustos ter od 1985 do 1987  višji kustos v Slovenskem šolskem muzeju v Ljubljani.  Leta 1978 je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani obranil magisterij na temo slovenskih beguncev iz Italije v obdobju med prvo in drugo svetovno vojno. 1. novembra 1987 je postal višji raziskovalni sodelavec  na Inštitutu za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU in od 1. 12. 1987  do 31.5. 1992 njegov upravnik. Oktobra 1992 je na Filozofski  fakulteti Univerze v Ljubljani doktoriral z disertacijo o Družbi sv. Cirila in Metoda v letih 1885-1918. Marca 1993 je bil izvoljen v naziv višjega znanstvenega sodelavca. Bil je glavni  urednik   Two  Homelands/ Dve domovini, in Valvasorjevega zbornika iz leta 1990. Od 1.8.1993 do 30.4. 1998 je bil ravnatelj Slovenskega šolskega muzeja v Ljubljani,. Decembra 1996 je pridobil naziv muzejski svetnik. V letih 1993-1997  je bil odgovorni urednik Šolske kronike. Bil je  član slovenskega dela slovensko-italijanske zgodovinske komisije. Od Vlade Republike Slovenije je bil na 48. seji  10. 11. 2005 imenovan  za člana  Komisije  Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč.
Od 1.5. 1998 je bil zaposlen  na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede, Sekcija za biografiko, bibliografijo in dokumentacijo. Dne 28.5. 1998 je bil izvoljen v naziv znanstveni svetnik. Po preoblikovanju  Sekcije v Inštitut za biografiko in bibliografijo ZRC SAZU je od 1.1. 2000 predstojnik omenjenega inštituta..  Za predstojnika je bil ponovno imenovan leta 2004.  in leta 2008. Leta 2005 se je Inštitut preimenoval v Inštitut za kulturno zgodovino ZRC SAZU.   Predstojništvo je odložil s 1. 11. 2009.  Upokojil se je 1. 8. 2010.
Marca 1999 je bil na mariborski univerzi habilitiran za docenta za novejšo in sodobno zgodovino, od akademskega leta 1999/2000  do akademskega leta 2010/11 je  predaval  novejšo kulturno zgodovino na oddelku za sociologijo mariborske Pedagoške oz. Filozofske fakultete. V akademskem letu 2003/2004 je začel  predavati  muzeologijo izrednim študentom enopredmetnega študija zgodovine na PF Maribor. Oktobra 2004 je bil na mariborski univerzi izvoljen v naziv izrednega profesorja za novejšo in sodobno zgodovino. Od akademskega leta 2005/2006 do akademskega leta 2008/09 je  predaval  muzeologijo  rednim in izrednim  študentom enopredmetnega programa zgodovine. Oktobra 2009 je bil ponovno izvoljen v naziv izrednega profesorja. Od šolskega leta 2011/12 predava Kulturno zgodovino (novejšo) na Oddelku za zgodovino mariborske Filozofske fakultete.
Proučuje predvsem novejšo slovensko zgodovino: zamejska, izseljenska vprašanja, vprašanja šolske zgodovine, zgodovine Primorske, posebno beguncev v kraljevino Jugoslavijo v letih med obema svetovnima vojnama,  zgodovino slovenskih narodno-obrambnih in narodno-prebudnih društev ter organizacij za pomoč izseljencem, predvsem Družbe sv. Cirila in Metoda, Družbe sv. Mohorja in Družbe sv. Rafaela.
Ima 30 knjižnih objav, med katerimi so  najpomembnejše Šolstvo  na  Slovenskem  skozi stoletja, Slovenski šolski muzej, Ljubljana 1987, 200 str. (Soavtor Jože Ciperle), Mal položi dar...,Portret slovenske narodnoobrambne šolske organizacije Družbe sv. Cirila in Metoda 1885-1918, Slovenska matica,  Ljubljana 1994, 237 str., Prvih sto let Kranjsko slovenske katoliške jednote, Izseljensko društvo Slovenija v svetu, Založba Ilex , Ljubljana 1997, 294 str (Soavtorja Darko Friš in Bogdan Kolar), Odborniki in članstvo podružnic Družbe sv. Cirila in Metoda 1885-1918, Življenja in dela, Biografske in bibliografske študije 2, Založba ZRC SAZU, Ljubljana 2004, 520 str. Objavil je  več kot  1.100  znanstvenih, strokovnih in  poljudnoznanstvenih člankov, ocen in poročil  in ima  več kot 150  mentorstev diplomskih in diplomskih seminarskih nalog.  Z referati in  drugimi prispevki je sodeloval na  več kot  30 znanstvenih simpozijih in posvetovanjih doma in preko 10 v tujini (Trst, Miami, Rim, Pariz, Dubrovnik, Boca Raton, St. Louis).
Deloval je tudi na področju leposlovja z objavljanjem pesmi in krajših proznih prispevkov (Obzornik Prešernove družbe, Nova mladika, Planinski vestnik, Družina), kot prevajalec in kot publicist (Družina, Slovenec, Katoliški glas, Radio Ognjišče).