• Domača stran
  • Program
  • Arhiv prispevkov
  • O društvu
  • Kontakt
  • Domača stran
  • Programi
    • Nogomet
    • Maturantje
    • Razstava 20 let
    • Mi smo mi
    • Koncerti
      • korenine moje domovine
  • Obvestila
  • Tabor SVS
  • Sodelovanje
  • Naši izseljenci
  • Informacije
    • Nostrifikacije diplom
    • Konvencija SLO-ARG
  • Povezave
  • Knjiga gostov
    • Arhiv 1998-2005
  • Razno

SLOVENCI PO SVETU V ČASU OSAMOSVAJANJA

BLAZNIKOV VEČER

VABILO NA REDNI OBČNI ZBOR

MONOGRAFIJA

SREČANJE V LOGATCU

 

 

Argentinski večer

      

     

DOBRODOŠLI DOMA

 

 



 

 

.

                                                           

                     RAZSTAVA LIKOVNIH USTVARJALCEV IZ IZSELJENSTVA

                OB 30. OBLETNICI SLOVENIJE

 

 

 

                              Predstavitev

                                                      umet. zgod. Verena Koršič Zorn

 

 

 

                                                       Odprtje 27. junija 2021 ob 11. uri

                                         Zavod sv. Stanislava Štula 23, Ljubljana Šentvid

 

S podporo Urada Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.

 

1. Ivan Korošec

(Bizovik pri Ljubljani)

Njegovi slikarski poskusi segajo daleč nazaj

v mladostna leta. Po koncu vojne se je po izselitvi v Argentino vpisal na umetniško akademijo v Buenos Airesu. V Argentini se je tematsko v glavnem mudil pri spominih na daljno domovino, na platnu je oživljal njene lepote in skrite kotičke, katerih opojnost zaigra v človeškem srcu na posebno občutljivo struno.

Po vrnitvi v Slovenijo leta 2002 pa je kot iz sna spet zaživela Argentina v spominih s popotovanj po njenih širjavah. Zavedno ali nezavedno vpleta v svoja dela elemente z globoko simboliko, kot so npr. zelo pogosti sončni žarki, nosilci svetlobe in upanja, barva, ki je že sama po sebi zelo izpovedna, viharniki, ki se upirajo in kljubujejo

naravnim silam, itd.

 

 

 

Žarek upanja

 

2. Tamara Burmicky – Taya

(Maribor, Slovenija)

Od svojega 10. leta je živela v Venezueli, kjer je začela študij arhitekture.

Nadaljevala ga je in diplomirala v Ljubljani pri prof. Edu Ravnikarju. Nato je študirala še urbanizem in ga zaključila v Parizu.

Študiju risanja in slikanja pa se je posvetila na Umetniški akademiji v Caracasu in med svojim triletnim bivanjem v

Maleziji.

 

Triglav – simbol (120 x 160)

E-naslov: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

 

3. Marjetka Dolinar

(Buenos Aires, Argentina)

Študirala in diplomirala je na Višji

katoliški šoli za risanje, slikarstvo in umetnostno zgodovino, izpopolnjevala pa se je pri kiparju Francetu Ahčinu in priznanih argentinskih slikarjih. Do svoje preselitve v Slovenijo leta 1992 je poučevala risanje, slikarstvo in umetnostno zgodovino v

buenosaireških osnovnih in srednjih šolah. Samostojne in skupinske razstave je imela v Buenos Airesu, Braziliji, na Japonskem, v raznih evropskih mestih in v Sloveniji.

Deležna je bila tudi raznih priznanj in pohval.

E-naslov: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

 

 

Kelihi

 

4. Andreja Dolinar Hrovat (Buenos Aires, Argentina) Likovno znanje je pridobila na državni likovni akademiji Manuel Belgrano, izpopolnjevala pa se je pri kiparju Francetu Ahčinu in pri raznih argentinskih umetnikih. Sodelovala je na mnogih bienalih in v razstavnih salonih ter bila deležna priznanj in pohval. Od leta 1997 je vodja likovnega odseka pri Slovenski kulturni akciji v Buenos Airesu.

 

 

Jesenski odsev

E-naslov: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

 

5. Cecilija Grbec

(Buenos Aires, Argentina) Svoje likovne sposobnosti je brusila v buenosaireškem

Consudecu, kjer je diplomirala iz likovne umetnosti s specializacijo v risanju in slikanju. Privlačevali so jo mozaiki, zato se je izpopolnjevala pri prof. Juanu J.

Bayonu. Svoj čas je posvečala tudi poučevanju likovne umetnosti na osnovnih in

srednjih šolah. Od leta 2002 živi v Sloveniji, kjer razstavlja v raznih krajih, prav tako pa je že imela razstave tudi v Argentini in Avstriji.

E-naslov: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Polje v maku, akril

 

6. Zalka Arnšek

(Bariloche, Argentina)

V Buenos Airesu je opravila pedagoški študij umetne in domače obrti. V rodnem mestu se je v privatnih

ateljejih učila kiparstvo v keramiki in grafiko v občinski šoli za umetnost. Po prihodu v Slovenijo leta 1990 je eno

leto izredno obiskovala grafiko na ALU v Ljubljani. Na FF je študirala etnologijo in kulturno antropologijo. Posveča se

kiparskemu delu, proučevanju izbranih tem etnologije in kulturne zgodovine in pedagoškemu delu na likovnem področju. Svoje kiparsko delo je predstavila na razstavah v Argentini, Sloveniji in v zamejstvu.

E-naslov: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

SMER, oblika v glini

 

7. Maribel Briceño

(Valencia, Venezuela)

Vizualna umetnica.Šola

plastičnih umetnosti "Arturo

Michelena". Promocija 1999–

2003. Valencia, Carabobo, Venezuela. Od leta 2004 njena dela izbirajo za sodelovanje na tekmovanjih v slikarstvu in fotografiji, imela je tudi samostojne razstave in devet let delala kot inštruktorica pri pouku slikanja in risanja.

E-naslov: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Obred ozdravitve z ogledalom in vodo

 

8. José Voglar

(Valencia, Venezuela)

Rojen v Venezueli, sin slovenskih priseljencev, živi in opazuje svoja dva svetova skozi fotografije. Voda, odprti prostori in tišina so osrednji motivi njegovih fotografskih utrinkov. Njegova dela so bila razstavljena v Venezueli, Sloveniji, Latviji, Španiji, na Kubi, Martiniquu in Japonskem. V Sloveniji prebiva od leta 2020.

E-naslov: fotosxnada.blogspot.com

 

En Puerto Carreño

 

9. Tanja Jandl

(Maribor, Slovenija)

Od leta 1973 živi z družino v Nemčiji. Med študijem v Ljubljani se je posvečala slikarstvu, predvsem v tehniki oglja in pastela. V tehniko olja in akrila se je začela poglabljati po letu 1990, ko se je v Münchnu študijsko izpopolnjevala pri priznanih akademskih slikarjih in predvsem na Kunstakademie, Bad Reichenhall.

 

Ognjena zemlja

V Sloveniji se je udeležila likovnih kolonij na Mostu na Soči, v Hrastovljah in

Sežani, ex tempora v Izoli in Coseanu in prejela priznanje. Razstavlja od leta 2000. Imela je 8 samostojnih razstav in sodelovala pri 20 skupinskih razstavah.

E-naslov: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

 

10. Lili Mascio

(Maracaibo, Venezuela)

Po končanem študiju arhitekture in notranjega oblikovanja v Venezueli, je predavala likovno umetnost. Nato se je preselila v Evropo, da bi izpopolnila študije. Leta 2014 je

prejela diplomi na šoli za oblikovanje KLC in na University of art London (obe London, UK). V Londonu je svojo kariero postopoma uspešno preusmerila v vizualne umetnosti, pri čemer je izkoristila svoje arhitekturno

tehnične sposobnosti. Najraje se osredotoča na proste vizualne umetnosti, na katere vplivata Kinetic in Op Art.

E-naslov: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Origins collage, 2015

 

11. Tatiana Kocmur

(Buenos Aires, Argentina) Vizualna umetnica. Leta 2015 je diplomirala iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in

oblikovanje v Ljubljani. Leta 2020 je na isti ustanovi zaključila

podiplomski študij slikarstva z magistrskim delom Telesna instalacija – med performansom in objektom. Od leta 2013 razstavlja in performira po različnih razstaviščih po Sloveniji in tujini. Raziskuje na polju slikarstva in performativne umetnosti, kot tudi refleksijo produkcijskih pogojev za sodobno umetnost (vodenje Galerije Zelenica, soiniciatorka platforme Translacija/Translacion in soustvarjalka kreativnega stanovanja Prmejduš). Od leta 2017 ustvarja v tandemu Kresnička skupaj z Lizo Šimenc. Je štipendistka Ministrstva za kulturo. E-naslov: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

 

Jesús

 

 

12. Juan Juvančič

(Buenos Aires, Argentina)

V Argentini rojeni grafični oblikovalec je

diplomiral na grafični fakulteti v Buenos Airesu, danes pa živi in ustvarja v Sloveniji, deželi svojih staršev. Je avtor ter soustvarjalec številnih stripov, slikanic inrisank.

E-naslov: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

 

 

 

                       Marija

 

 

 

 

 

 

 

 

.

SKUPAJ ZA SLOVENIJO 

 

Slovenci, vključeni v slovenske skupnosti po svetu, so bili vedno

povezani s svojo domovino, z njeno bogato kulturno in duhovno

dediščino.

 

Razstava je prikaz utripa slovenskih src na tujem, skrbi, ponosa

in vsestranskega delovanja Slovencev po svetu v času, ko se je

Slovenija osamosvajala. Ta čas bo za vedno ostal svetla točka

v naši zgodovini.

 

Vabljeni na odprje razstave o delu Slovencev po svetu za

mednarodno priznanje slovenske samostojnosti v nedeljo,

27. junija ob 11. uri.

 

Države, v katerih so se Slovenci organizirano prizadevali za

samostojnost, so med prvimi priznale slovensko državo.

 

 

-         19. decembra 1991: Nemčija je uradno priznala

       samostojno Slovenijo.

-         15. januarja 1992: Uradno priznanje Avstrije, Belgije,

      Francije, Kanade, Združenega kraljestva

-         16. januarja 1992: Uradno priznanje Argentine, Avstralije,

      Italije, Švedske …

-         7. aprila 1992: Uradno priznanje ZDA.

 

 

ARGENTINA

Slovenci v Argentini iz vseh priseljenskih valov so se organizirali in vzpostavili stike

z oblastmi, občili in vplivnimi argentinskimi osebnostmi. Cilj je bil, da Republika

Argentina čim prej prizna slovensko državo.

 

AVSTRALIJA 

 

 Po celi Avstraliji – peticije, pisma, telefonski klici in telefaksi, prevajanja

dokumentov za avstralsko vlado. Zahvala „drugi domovini“ za priznanje

Republike Slovenije.

 

BELGIJA

 

Svet slovenskih krščanskih izseljencev v Evropi, Slovenske katoliške misije v

Evropi in Slovenska društva v Zahodni Evropi so poslali izjavo časopisom in

novinarjem v podporo slovenski samostojnosti.

 

Po razglasitvi samostojnosti so Slovenci iz Belgije zbrali 300 podpisov in

zahtevali pri belgijskemu ministru za zunanje zadeve Marcu Eyskensu, naj Belgija

prizna slovensko samostojnost.

FRANCIJA 

 

Množična manifestacija na ploščadi Človekovih pravic na Trocadéru v Parizu.

 

Nekdanji predsednik Evropskega sveta Louis Jung in prvi predsednik Vlade samostojne

Slovenije Lojze Peterle s predstavniki Društva Slovencev v Parizu. 

 

ITALIJA

 


V Trstu množična protestna manifestacija na trgu Unità oziroma tržaškem Velikem trgu.

 

KANADA

 

Protestno zborovanje preko tisoč Slovencev pred Ontarijskim parlamentom in drugod po

Kanadi. Slovenci v Kanadi so v podporo Sloveniji zbrali 

 

AVSTRIJA 

 

 Koroški Slovenci so zbrali 870.285 šilingov za pomoč Sloveniji.

NEMČIJA

 

 Na tisoče demonstrantov je pozdravilo oklic slovenske države

in zahtevalo mir v naši domovini.

 

 

 

 

ŠVEDSKA

„Podprite samostojnost in neodvisnost Slovenije“ „Preprečimo, da v srcu Evrope nastopi

komunistična in vojaška diktatura“ „Republiki Slovenija in Hrvaška se bosta izognilI

komunistični in vojaški diktaturi le kot samostojni in suvereni državi.“

 

VELIKA BRITANIJA

 


Podpora slovenski samostojnosti po cestah v Londonu.

 

ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE

 


 Slovenska skupnost v ZDA je preko svojih številnih zvez in poznanstev

prepričevala ameriško vlado, naj ZDA ostanejo nevtralne.

 

 

 

 

 

 

27. TABOR SVS

 

Vljudno vabljeni na 27. tabor Slovencev po svetu z naslovom "Slovenci pred 30 leti in danes", ki bo 27. junija 2021, v Zavodu sv. Stanislava.

  

stran 2 od 6

  • Začetek
  • Nazaj
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • Naprej
  • Konec