Slovo od dr. Branka Zorna
Z globoko žalostjo se poslavljamo od našega dragega prijatelja in nekdanjega predsednika Izseljenskega društva Slovenija v svetu, doktorja Branka Zorna.
Po težki bolezni ga je v 73. letu starosti, v torek, 13. januarja 2026, Gospod poklical k sebi. Njegovo bogato življenje, zaznamovano z vero, predanostjo in služenjem bližnjemu, ostaja trajen zgled in dragocena zapuščina.
Branko Zorn je bil zdravnik specialist ginekologije, porodništva in andrologije, znanstvenik ter predan član slovenskega izseljenstva. Otroštvo in mladost je preživel v Franciji, kamor je leta 1959 skupaj s starši emigriral. Tam se je izobraževal in na univerzi v Parizu zaključil študij medicine. Po letih strokovnega dela v francoskih bolnišnicah in v zasebni praksi ga je domovina, tedaj že samostojna in suverena, poklicala nazaj, zato se je leta 1995 z ženo Vereno in s svojimi tremi otroki – Urošem, Matjažem in Nado, vrnil v Slovenijo.
Svojo poklicno pot je nadaljeval na Ginekološki kliniki v Ljubljani, kjer je deloval na Kliničnem oddelku za reprodukcijo, vodil Center za andrologijo ter se posvečal raziskovanju in zdravljenju moške neplodnosti. Bil je avtor in soavtor številnih znanstvenih prispevkov ter docent na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Bil je tudi član osmih strokovnih domačih in mednarodnih zdrużenj in član Evropske akademije znanosti in umetnosti s sedežem v Salzburgu.
Pomemben del njegovega življenja je bil poleg zdravniškega poklica tudi predano družbeno, kulturno in izseljensko delovanje. Že od mladih let je dejavno sodeloval ne le v svoji slovenski skupnosti v Parizu, ampak tudi z drugimi slovenskimi skupnostmi po Evropi: soustanovil je Svet slovenskih krščanskih izseljencev v Evropi, ki je spodbujalo delovanje v tujini rojene mladine ter laikov v slovenskih izseljenskih župnijah in s povezovanjem vseh slovenskih središč v evropskih drżavah preprečeval zamiranje njihove dejavnosti. Dvakrat letno je Svet organiziral srečanja na različnih postojankah Slovenske katoliške misije v Evropi. Izbrani predavatelji iz matične domovine ali zamejstva so poročali o aktualnih temah političnega, socialnega in prosvetnega pomena, povezanih s trenutnim stanjem v Sloveniji. S svojim vizionarskim pogledom na pomembnost izseljenske problematike je leta 1989 organiziral s Svetom slovenskih krščanskih izseljencev v Evropi prvo srečanje na Svetih Višarjah. Prva nedelja v avgustu je bila izbrana za tradicionalno srečanje. Peš romanju je sledil kulturno izobraževalni program s predavanji na različne teme, zaključilo se je s sveto mašo. To druženje Slovencev iz domovine, zamejstva in inozemstva se nadaljuje tudi po njegovi vrnitvi v Slovenijo pod imenom Srečanje treh Slovenij. Bil je tudi sodelavec Slovenskega svetovnega kongresa.
Po vrnitvi v Slovenijo je bil z ženo Vereno zelo dejaven član Izseljenskega društva Slovenija v svetu: kot član glavnega odbora, predsednik društva v letih 2011–2014 ter vse do konca svojega življenja predsednik Častnega razsodišča.
Leta 2006 je bil s strani izseljenskih organizacij izvoljen v Državni zbor Republike Slovenije kot predstavnik izseljencev v času sprejemanja Zakona o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja. Istega leta je 6. julija vodil razprave v Državnem zboru na Vseslovenskem srečanju Slovencev po svetu. Na 13. taboru Slovencev po svetu leta 2006 pa je imel predavanje z naslovom Ali bi nas lahko bilo več?, s katerim je spodbudil razmislek o prihodnosti slovenskega naroda in izseljenstva.
V sredo, 21. januarja 2026, je bila v avditoriju stare porodnišnice Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani žalna seja, na kateri so se kolegi v zdravstvu srčno poklonili v njegov spomin.
Dragi Branko, bil si vsa leta iskren, zvest prijatelj, srčni človek ter strokovnjak, ki je z veliko zavzetostjo in predanostjo deloval v skrbi za človeka, za skupnost in v dobrobit naše domovine.
Trajno nam ostaja v spominu naše prvo srečanje pri vas doma v Parizu, ko smo leta 1992 postavljali temelje Izseljenskega društva Slovenija v svetu. Srčnost in razigranost tvoje družine, prijazen sprejem ter dragoceni nasveti so neizbrisen del zgodovine našega skupnega društva.
V spominu naših otrok ostajaš tudi kot sveti Miklavž Slovenije v svetu, ko si jih obiskoval, bodril in obdaroval. Mladim si se vedno znal približati, z njimi iskreno spregovoriti in jih razumeti.
Dragi Branko, naj te dobri Bog sprejme v svoj objem in te bogato poplača. Tvojim dragim – Vereni, Urošu, Matjažu in Nadi z družinami – pa naj naša Mati Marija prinaša tolažbo ter jim daje moč v teh težkih trenutkih zemeljskega slovesa.
Dragi Branko, pogrešali te bomo.
Boštjan Kocmur
21. 1. 2026 je bila v Univerzitetnem Kliničnem centru v Ljubljani žalna seja, pogreb pa je bil v Gorici 28. 1. 2026.
